Dejstva o življenjski tekočini, o krvi

Dejstva o življenjski tekočini, o krvi

Kaj je kri?

Kri je tekočina, ki vzdržuje življenje in teče skozi krvne žile telesa:

  • Arterije
  • Žile
  • Kapilare

klikni za večjo sliko

Kakšna je funkcija krvi?

Kri v telesna tkiva prenaša naslednje:

  • Hranila
  • Elektroliti
  • Hormoni
  • Vitamini
  • Protitelesa
  • Toplota
  • Kisik

Kri iz telesnih tkiv odnese naslednje:

  • Odpadne snovi
  • Ogljikov dioksid

Kri in frekvenčne terapije z Zapperjem-Pro

Tukaj: delovanje zapperja med drugim lahko preberemo naslednje:

“Rdeče (eritrociti) in bele (levkociti) krvničke med seboj komunicirajo z električnimi signali, saj ima vsaka celica v telesu svoj lastni električni naboj. Krvne celice bolnega človeka se združujejo in so skoraj nepremične. Vemo, da so eritrociti in levkociti zelo pomembni za oskrbo celic s kisikom in za obrambo telesa. S pomočjo Zapperja se krvne celice napolnijo z energijo, kar ugodno vpliva na dvig imunskega sistema.”

Ob ogledu Frekvenčne liste ETDFL pa vidimo, da obstaja še mnogo več in sicer frekvence, ki lahko pomagajo pri mnogih težavah, slabem počutju in seveda tudi pri krvnih motnjah. Na koncu tega članka je naštetih nekaj pogostih krvnih motenj skupaj s frekvencami iz frekvenčne liste ETDFL, ki nam lahko služijo za orientacijo, seveda pa v sami listi najdemo še mnogo mnogo več.

Na koncu tega članka je z dovoljenjem g.Draška Dimnika objavljen video, ki govori predvsem o pomembnosti rdečih krvnih telesc, torej eritrocitov. G.Draško Dimnik na zelo preprost in razumljiv način razloži, kako med drugim pride do bolezni, raka in nenazadanje: kaj se med kemoterapijo dogaja z eritrociti. Video je objavljen tudi na našem youtube kanalu, kjer si lahko ogledate še več podobne vsebine.

Iz česa je sestavljena kri?

Sestavine človeške krvi vključujejo:

  • Plazma. To je tekoči del krvi. V plazmi najdemo naslednje krvne celice:
    • Rdeče krvne celice (eritrociti). Ti prenašajo kisik iz pljuč po celotnem telesu.
    • Bele krvne celice (levkociti). Ti pomagajo pri boju proti okužbam in pomagajo pri imunskem procesu
    • Trombociti (trombociti). Ti pomagajo nadzorovati krvavitev.

Ločimo naslednje vrste belih krvnih celic:

      • Limfociti – (celice limfatične vrste) so ena od treh vrst belih krvničk (levkocitov) in predstavljajo 20-35 % vseh levkocitov. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu. Zaradi svojih sposobnosti uničevanja tujih zajedavcev (bakterij, mikrobov in virusov) predstavljajo glavni del obrambnih mehanizmov specifične imunosti. Ločimo limfocite T, limfocite B ter naravne celice ubijalke.
      • Monociti – celice monocitno-histiocitne vrste so ena od treh skupin belih krvničk in predstavljajo 3-8 % vseh belih krvničk. Glede na obarvanje in obliko jedra  spadajo med zrnate levkocite. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu.
      • Granulociti – (celice granulocitne vrste) so ena od vrst belih krvničk in so dobili ime po svojih značilnih skupkih zrnc (granulacijah) v citoplazmi. Obstaja več vrst zrnc, po katerem se tudi ločijo med seboj. Njihove glavne funkcije so fagocitoza, razstrupljanje (detoksifikacija) pa tudi druge naloge.
        • Nevtrofilci – merijo od 12 do 15 μm. Jedro ima 2-5 segmentov, v povprečju 3, med seboj pa so povezani s tanko nitko. Predstavljajo 55-70 % vseh levkocitov. Večina jih je uskladiščenih v kostnem mozgu, medtem ko manjši del kroži po periferni krvi. Njihova glavna naloga je fagocitoza bakterj in mikrobov, delno pa tudi anorganskih snovi in nekaterih celic. Za razliko od bazofilcev in eozinofilcev se ti aktivno gibljejo, kar jim omogoča hiter dostop do vnetih tkiv.
        • Eozinofilci – so nekoliko večji od nevtrofilcev; merijo okoli 12-17 μm. Jedro ima le 2 segmenta. Citoplazma je nabito polna oranžnih zrnc, tako da pogosto ni vidna. Od celotnega števila levkocitov v krvi predstavljajo v povprečju le 1-3 % in so pretežno uskladiščeni v kostnem mozgu. Povečanje njihovega števila je lahko indikator okužbe. Funkcija eozinofilcev je onesposabljanje tujih beljakovin, kar je še zelo pomembno pri mladosti v boju proti okužbam z različnimi zajedalci, ki so vir tujih beljakovin.
        • Bazofilci – so najmanjši izmed granulocitov. Jedro ima običajno le 2 segmenta oz. dela, ki jih prekrivajo groba, temnovijolična zrnca. Bazofilcev je v krvi zelo malo, saj predstavljajo le 0,5-1 % vseh levkocitov. Njihove funkcije so preprečevanje strjevanja krvi s sproščanjem heparina ter sproščanje histamina pri vnetnih reakcijah. Krvnih bazofilcev ne smemo zamenjati s tkivnimi bazofilci (pitankami oz. mastociti), ki so morfološko in po funkcijah zelo podobni prvim. Nahajajo se predvsem v limfatičnem tkivu, sluznicah in kostnem mozgu.

Kje nastajajo krvne celice?

Krvne celice nastajajo v kostnem mozgu. Kostni mozeg je mehak, gobast material v središču kosti. Proizvaja približno 95% telesnih krvnih celic. Večina kostnega mozga odrasle osebe je v medeničnih kosteh, prsnici in kosteh hrbtenice.

V našem telesu so tudi drugi organi in sistemi, ki pomagajo uravnavati krvne celice. Bezgavke, vranica in jetra pomagajo uravnavati proizvodnjo, uničenje in diferenciacijo (razvijanje specifične funkcije) celic.

Krvne celice, ki nastanejo v kostnem mozgu, se začnejo kot matična celica. Matična celica je prva faza vseh krvnih celic. Ko matična celica zori, se razvije več različnih celic. Ti vključujejo rdeče krvne celice, bele krvne celice in trombocite. Nezrele krvne celice imenujemo tudi blasti. Nekateri blasti ostanejo v kostnem mozgu, da dozorijo. Drugi potujejo v druge dele telesa, da se razvijejo v zrele, delujoče krvne celice.

Kaj naredijo krvne celice?

Glavna funkcija rdečih krvnih celic je prenašanje kisika iz pljuč v telesna tkiva ter prenašanje ogljikovega dioksida kot odpadnega produkta stran iz tkiv in nazaj v pljuča. Hemoglobin je pomemben protein v rdečih krvnih celicah, ki prenaša kisik iz pljuč v vse dele našega telesa.

Glavna naloga belih krvnih celic je boj proti okužbam. Obstaja več vrst belih krvnih celic. Vsaka ima svojo vlogo v boju proti bakterijskim, virusnim, glivičnim in parazitskim okužbam. Vrste belih krvnih celic, ki so najpomembnejše za zaščito telesa pred okužbami in tujimi celicami, vključujejo naslednje:

  • Limfociti
  • Monociti
  • Granulociti
    • Nevtrofilci
    • Eozinofilci
    • Bazofilci

Bele krvničke:

  • Pomagajo pri celjenju ran. To storijo z bojem proti okužbam in tudi s sprejemanjem snovi, kot so odmrle celice, ostanki tkiva in stare rdeče krvne celice, nase.
  • So naša zaščita pred tujimi snovmi, ki vstopijo v kri, kot so alergeni.
  • Pomagajo pri zaščiti pred spremenjenimi (mutiranimi) celicami, kot je rak.

Glavna funkcija trombocitov je strjevanje krvi. Trombociti so veliko manjši od drugih krvnih celic. Združijo se, da tvorijo kepe in ustavijo krvavitve.

Nekatere pogoste krvne motnje

  • Nevtropenija je zmanjšano število nevtrofilcev, vrste belih krvnih celic. Nevtrofilci so pomemben del vašega imunskega sistema, ki se bori proti bakterijskim okužbam. Obstajajo številni vzroki, vključno z avtoimunsko nevtropenijo, Shwachman-Diamondovim sindromom in ciklično nevtropenijo.
    • Frekvence ETDFL: 150 Hz, 220 Hz, 670 Hz, 7.500 Hz, 15.500 Hz, 41.090 Hz, 465.690 Hz, 597.500 Hz, 722.500 Hz, 875.930 Hz

 

  • Anemija je posledica zmanjšanega števila rdečih krvnih celic ali hemoglobina – beljakovine, ki prenaša kisik. Anemija je lahko posledica pomanjkanja železa, bolezni srpastih celic ali talasemije.
    • Frekvence ETDFL:
      • Anemija: 80 Hz, 550 Hz, 5.970 Hz, 23.000 Hz, 50.500 Hz, 80.500 Hz, 97.530 Hz, 210.500 Hz, 533.210 Hz, 909.260 Hz
      • Anemija zaradi pomanjkanja železa ali bolezni srpastih celic: 20 Hz, 120 Hz, 5.160 Hz, 62.500 Hz, 110.250 Hz, 332.410 Hz, 517.500 Hz, 684.810 Hz, 712.230 Hz, 992.000 Hz
      • Talasemija (heterogena skupina dednih hemolitičnih anemij, ki nastanejo zaradi motene sinteze ene ali več globinovih verig): 80 Hz, 320 Hz, 650 Hz, 7.500 Hz, 37.500 Hz, 67.500 Hz, 96.500 Hz, 527.000 Hz, 663.710 Hz, 986.220 Hz

 

  • Policitemija vera je stanje, pri katerem vaš kostni mozeg tvori prekomerno število rdečih krvnih celic. To povečanje lahko poveča tveganje za nastanek strdkov.
    • Frekvence ETDFL: 50 Hz, 750 Hz, 900 Hz, 9.000 Hz, 11.090 Hz, 55.330 Hz, 326.550 Hz, 425.710 Hz, 642.910 Hz, 980.000 Hz

 

  • Imunska trombocitopenična purpura je stanje, pri katerem so vaši trombociti označeni kot “tuji” in so zato uničeni. To lahko privede do zelo nizkega števila trombocitov in krvavitev.
    • Frekvence ETDFL: 200 Hz, 7.500 Hz, 27.500 Hz, 95.330 Hz, 375.160 Hz, 419.340 Hz, 567.700 Hz, 642.060 Hz, 780.310 Hz, 980.000 Hz

 

  • Trombocitoza se nanaša na povečano število trombocitov. Na srečo je večino časa povišano število trombocitov posledica nečesa drugega (reaktivna trombocitoza) in se bo izboljšalo, ko se osnovno stanje izboljša. Bolj zaskrbljujoča pa so krvna stanja, kot je esencialna trombocitemija, kjer vaš kostni mozeg tvori izjemno veliko število trombocitov, kar povečuje tveganje za nastanek krvnega strdka in včasih krvavitev.
    • Frekvence ETDFL pri motnjah krvnih ploščic: 120 Hz, 230 Hz, 730 Hz, 830 Hz, 5.620 Hz, 7.250 Hz, 32.500 Hz, 42.500 Hz, 90.000 Hz, 175.110 Hz

 

  • Hemofilija je dedno stanje, ki ima za posledico zmanjšane količine prokoagulantnih faktorjev (natančneje 8, 9 in 11).
    • Frekvence ETDFL:
      • Hemofilija: 80 Hz, 410 Hz, 1.890 Hz, 145.560 Hz, 297.250 Hz, 315.290 Hz, 407.500 Hz, 562.530 Hz, 735.680 Hz, 854.380 Hz
      • Pomanjkanje faktorja VIII: 240 Hz, 730 Hz, 870 Hz, 7.700 Hz, 30.000 Hz, 67.500 Hz, 92.500 Hz, 95.500 Hz, 524.370 Hz, 650.000 Hz
      • Pomanjkanje faktorja IX: 80 Hz, 320 Hz, 610 Hz, 2.270 Hz, 44.250 Hz, 115.710 Hz, 245.480 Hz, 486.000 Hz, 697.500 Hz, 856.720 Hz
      • Pomanjkanje faktorja XI: 40 Hz, 320 Hz, 620 Hz, 940 Hz, 5.000 Hz, 22.500 Hz, 60.000 Hz, 90.000 Hz, 325.370 Hz, 863.650 Hz

 

  • Krvni strdki (tromboza) se lahko pojavijo kjerkoli v telesu. V možganih se imenuje možganska kap; v srcu se imenuje srčni infarkt (ali miokardni infarkt). Globoka venska tromboza se običajno nanaša na krvne strdke v rokah ali nogah.
    • Frekvence ETDFL:
      • Tromboza: 100 Hz, 580 Hz, 780 Hz, 5.250 Hz, 21.800 Hz, 49.530 Hz, 158.000 Hz, 342.060 Hz, 475.160 Hz, 533.000 Hz
      • Globoka venska tromboza: 160 Hz, 490 Hz, 620 Hz, 850 Hz, 13.350 Hz, 71.500 Hz, 142.210 Hz, 392.500 Hz, 677.910 Hz, 715.700 Hz

Dražen Draško Dimnik: Osebno mnenje za nastanek raka z obrazložitvijo pomembnosti eritrocitov

Veste, koliko časa živijo rdeče krvne celice? Veste, kako zelo so pomembni? Oglejte si video v katerem g.Draško Dimnik na zelo preprost in razumljiv način razloži, kako med drugim pride do bolezni, raka in nenazadanje: kaj se med kemoterapijo dogaja z eritrociti. Video je objavljen z dovoljenjem g.Draška Dimnika.

3 Comments

  • Florjan Munih

    Niste pojasnili odprave vzrokov za posledico; povečanje vnosa kisika.

    • marcus

      Draško Dimnik v oddaji med drugim pojasni, da je sodoben način življenja, v katerem uživamo preveč oksidantov in premalo antioksidantov eden od vzrokov za propadanje eritrocitov, temu pa sledi premalo kisika. Kot je povedal, se poruši idealno razmerje med oksidanti in antioksidatni. Oksidanti poškodujejo eritrocite, spremeni se membrana in zmanjša se prenos kisika. Obramba telesa pade, pride do vdora mikroorganizmov, ki izločajo toksine, sledi sprememba DNK in rak… pove tudi da povečan vnos kisika nič ne pomaga, če se le-ta ne zalepi na eritrocite. Kaj je torej potrebno? Vzpostaviti razmerje med oksidanti in antioksidanti, sledi obdobje 4-6 mesecev, v katerem se eritrociti obnovijo….

  • Jaka

    Dober članek in tudi video. Imam znanca, od katerega žena je zbolela za rakom v zgodnjih tridesetih letih in to kljub temu, da je športnica in je popolnoma fit. Vsi smo se spraševali, kako je to mogoče… no tile eritrociti so resnično eden od precej verjetnih vzrokov.

  • Write a Comment

    Vaš e-naslov ne bo objavljen.

    Frekvence hrbtenice

    V starih časih so številni terapevti uporabljali frekvence za zdravljenje ljudi, pri čemer je šlo za glasbeno terapijo. …

    Bolečina

    Kaj je bolečina? Bolečina je splošen izraz, ki opisuje neprijetne občutke v telesu. Nastane zaradi aktivacije živčnega …

    Urogenitalni trakt & Prostata

    V trebušni votlini se poleg številnih drugih organov nahajajo tudi organi urogenitalnega trakta. Sem prištevamo organe …