Že v devetnajstem stoletju je profesor D’Arsonval veliko prispeval k nastajajočemu področju elektrofiziologije, preučevanju vplivov električne energije na biološke organizme.
D’Arsonval se je rodil v Château de la Borie, v kraju La Porcherie, Haute Vienne, v Franciji. Študiral je medicino v Limogesu in Parizu in doktoriral iz medicine leta 1877. Od 1873 do 1878 je bil pomočnik Clauda Bernarda, enega od ustanoviteljev eksperimentalne fiziologije. Po Bernardovi smrti je pomagal Charles-Edouardu Brown-Sequardu (1817-1894), kjer je predaval in ko je Brown-S’Equard leta 1894 umrl, ga je zamenjal kot profesor na College de France.
Pod vplivom Bernarda se je D’Arsonval odločil, da svoje življenje posveti raziskovanju. Leta 1892 je postal direktor novega laboratorija za biofiziko na College de France in na tem delovnem mestu nadaljeval do leta 1910. Njegovi glavni prispevki so bili v elektrofiziologiji. Od leta 1889 naprej je D’Arsonval opravil prve raziskave fizioloških vplivov izmeničnega toka na telo. Odkril je, da tokovi s frekvenco nad 5000 Hz ne povzročajo mišičnih kontrakcij in živčnih stimulacijskih učinkov električnega udara. Namesto tega se je zdelo, da imajo ugodne učinke. Bil je pionir na področju terapevtske uporabe visokofrekvenčnega toka v telesu in tako ustanovil področje elektroterapije. Razvil je resonančni aparat za generiranje tokov 0,5-2 MHz, imenovanih “D’Arsonval tokovi” za terapijo, ki je postala znana kot “D’Arsonvalization”.
D’Arsonvalization je elektro tehnologija, pri kateri se z impulzno izpostavljenostjo telesa visoki napetosti (20 do 40 kW) in frekvenco (od 110 do 140 kHz) ter nizko silo (od 0,015 do 0,2 A) zagotavlja terapevtski učinek brez bolečin. Kasneje so jo uporabili za diatermijo. Kapacitivna diatermija ali globinsko pregrevanje je nepogrešljiva metoda zdravljenja v fizioterapiji.
