Kategorija: Notranji organi

Notranji organi By marcus 3 Comments

Dejstva o življenjski tekočini, o krvi

Kaj je kri?

Kri je tekočina, ki vzdržuje življenje in teče skozi krvne žile telesa:

  • Arterije
  • Žile
  • Kapilare

klikni za večjo sliko

Kakšna je funkcija krvi?

Kri v telesna tkiva prenaša naslednje:

  • Hranila
  • Elektroliti
  • Hormoni
  • Vitamini
  • Protitelesa
  • Toplota
  • Kisik

Kri iz telesnih tkiv odnese naslednje:

  • Odpadne snovi
  • Ogljikov dioksid

Kri in frekvenčne terapije z Zapperjem-Pro

Tukaj: delovanje zapperja med drugim lahko preberemo naslednje:

“Rdeče (eritrociti) in bele (levkociti) krvničke med seboj komunicirajo z električnimi signali, saj ima vsaka celica v telesu svoj lastni električni naboj. Krvne celice bolnega človeka se združujejo in so skoraj nepremične. Vemo, da so eritrociti in levkociti zelo pomembni za oskrbo celic s kisikom in za obrambo telesa. S pomočjo Zapperja se krvne celice napolnijo z energijo, kar ugodno vpliva na dvig imunskega sistema.”

Ob ogledu Frekvenčne liste ETDFL pa vidimo, da obstaja še mnogo več in sicer frekvence, ki lahko pomagajo pri mnogih težavah, slabem počutju in seveda tudi pri krvnih motnjah. Na koncu tega članka je naštetih nekaj pogostih krvnih motenj skupaj s frekvencami iz frekvenčne liste ETDFL, ki nam lahko služijo za orientacijo, seveda pa v sami listi najdemo še mnogo mnogo več.

Na koncu tega članka je z dovoljenjem g.Draška Dimnika objavljen video, ki govori predvsem o pomembnosti rdečih krvnih telesc, torej eritrocitov. G.Draško Dimnik na zelo preprost in razumljiv način razloži, kako med drugim pride do bolezni, raka in nenazadanje: kaj se med kemoterapijo dogaja z eritrociti. Video je objavljen tudi na našem youtube kanalu, kjer si lahko ogledate še več podobne vsebine.

Iz česa je sestavljena kri?

Sestavine človeške krvi vključujejo:

  • Plazma. To je tekoči del krvi. V plazmi najdemo naslednje krvne celice:
    • Rdeče krvne celice (eritrociti). Ti prenašajo kisik iz pljuč po celotnem telesu.
    • Bele krvne celice (levkociti). Ti pomagajo pri boju proti okužbam in pomagajo pri imunskem procesu
    • Trombociti (trombociti). Ti pomagajo nadzorovati krvavitev.

Ločimo naslednje vrste belih krvnih celic:

      • Limfociti – (celice limfatične vrste) so ena od treh vrst belih krvničk (levkocitov) in predstavljajo 20-35 % vseh levkocitov. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu. Zaradi svojih sposobnosti uničevanja tujih zajedavcev (bakterij, mikrobov in virusov) predstavljajo glavni del obrambnih mehanizmov specifične imunosti. Ločimo limfocite T, limfocite B ter naravne celice ubijalke.
      • Monociti – celice monocitno-histiocitne vrste so ena od treh skupin belih krvničk in predstavljajo 3-8 % vseh belih krvničk. Glede na obarvanje in obliko jedra  spadajo med zrnate levkocite. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu.
      • Granulociti – (celice granulocitne vrste) so ena od vrst belih krvničk in so dobili ime po svojih značilnih skupkih zrnc (granulacijah) v citoplazmi. Obstaja več vrst zrnc, po katerem se tudi ločijo med seboj. Njihove glavne funkcije so fagocitoza, razstrupljanje (detoksifikacija) pa tudi druge naloge.
        • Nevtrofilci – merijo od 12 do 15 μm. Jedro ima 2-5 segmentov, v povprečju 3, med seboj pa so povezani s tanko nitko. Predstavljajo 55-70 % vseh levkocitov. Večina jih je uskladiščenih v kostnem mozgu, medtem ko manjši del kroži po periferni krvi. Njihova glavna naloga je fagocitoza bakterj in mikrobov, delno pa tudi anorganskih snovi in nekaterih celic. Za razliko od bazofilcev in eozinofilcev se ti aktivno gibljejo, kar jim omogoča hiter dostop do vnetih tkiv.
        • Eozinofilci – so nekoliko večji od nevtrofilcev; merijo okoli 12-17 μm. Jedro ima le 2 segmenta. Citoplazma je nabito polna oranžnih zrnc, tako da pogosto ni vidna. Od celotnega števila levkocitov v krvi predstavljajo v povprečju le 1-3 % in so pretežno uskladiščeni v kostnem mozgu. Povečanje njihovega števila je lahko indikator okužbe. Funkcija eozinofilcev je onesposabljanje tujih beljakovin, kar je še zelo pomembno pri mladosti v boju proti okužbam z različnimi zajedalci, ki so vir tujih beljakovin.
        • Bazofilci – so najmanjši izmed granulocitov. Jedro ima običajno le 2 segmenta oz. dela, ki jih prekrivajo groba, temnovijolična zrnca. Bazofilcev je v krvi zelo malo, saj predstavljajo le 0,5-1 % vseh levkocitov. Njihove funkcije so preprečevanje strjevanja krvi s sproščanjem heparina ter sproščanje histamina pri vnetnih reakcijah. Krvnih bazofilcev ne smemo zamenjati s tkivnimi bazofilci (pitankami oz. mastociti), ki so morfološko in po funkcijah zelo podobni prvim. Nahajajo se predvsem v limfatičnem tkivu, sluznicah in kostnem mozgu.

Kje nastajajo krvne celice?

Krvne celice nastajajo v kostnem mozgu. Kostni mozeg je mehak, gobast material v središču kosti. Proizvaja približno 95% telesnih krvnih celic. Večina kostnega mozga odrasle osebe je v medeničnih kosteh, prsnici in kosteh hrbtenice.

V našem telesu so tudi drugi organi in sistemi, ki pomagajo uravnavati krvne celice. Bezgavke, vranica in jetra pomagajo uravnavati proizvodnjo, uničenje in diferenciacijo (razvijanje specifične funkcije) celic.

Krvne celice, ki nastanejo v kostnem mozgu, se začnejo kot matična celica. Matična celica je prva faza vseh krvnih celic. Ko matična celica zori, se razvije več različnih celic. Ti vključujejo rdeče krvne celice, bele krvne celice in trombocite. Nezrele krvne celice imenujemo tudi blasti. Nekateri blasti ostanejo v kostnem mozgu, da dozorijo. Drugi potujejo v druge dele telesa, da se razvijejo v zrele, delujoče krvne celice.

Kaj naredijo krvne celice?

Glavna funkcija rdečih krvnih celic je prenašanje kisika iz pljuč v telesna tkiva ter prenašanje ogljikovega dioksida kot odpadnega produkta stran iz tkiv in nazaj v pljuča. Hemoglobin je pomemben protein v rdečih krvnih celicah, ki prenaša kisik iz pljuč v vse dele našega telesa.

Glavna naloga belih krvnih celic je boj proti okužbam. Obstaja več vrst belih krvnih celic. Vsaka ima svojo vlogo v boju proti bakterijskim, virusnim, glivičnim in parazitskim okužbam. Vrste belih krvnih celic, ki so najpomembnejše za zaščito telesa pred okužbami in tujimi celicami, vključujejo naslednje:

  • Limfociti
  • Monociti
  • Granulociti
    • Nevtrofilci
    • Eozinofilci
    • Bazofilci

Bele krvničke:

  • Pomagajo pri celjenju ran. To storijo z bojem proti okužbam in tudi s sprejemanjem snovi, kot so odmrle celice, ostanki tkiva in stare rdeče krvne celice, nase.
  • So naša zaščita pred tujimi snovmi, ki vstopijo v kri, kot so alergeni.
  • Pomagajo pri zaščiti pred spremenjenimi (mutiranimi) celicami, kot je rak.

Glavna funkcija trombocitov je strjevanje krvi. Trombociti so veliko manjši od drugih krvnih celic. Združijo se, da tvorijo kepe in ustavijo krvavitve.

Nekatere pogoste krvne motnje

  • Nevtropenija je zmanjšano število nevtrofilcev, vrste belih krvnih celic. Nevtrofilci so pomemben del vašega imunskega sistema, ki se bori proti bakterijskim okužbam. Obstajajo številni vzroki, vključno z avtoimunsko nevtropenijo, Shwachman-Diamondovim sindromom in ciklično nevtropenijo.
    • Frekvence ETDFL: 150 Hz, 220 Hz, 670 Hz, 7.500 Hz, 15.500 Hz, 41.090 Hz, 465.690 Hz, 597.500 Hz, 722.500 Hz, 875.930 Hz

 

  • Anemija je posledica zmanjšanega števila rdečih krvnih celic ali hemoglobina – beljakovine, ki prenaša kisik. Anemija je lahko posledica pomanjkanja železa, bolezni srpastih celic ali talasemije.
    • Frekvence ETDFL:
      • Anemija: 80 Hz, 550 Hz, 5.970 Hz, 23.000 Hz, 50.500 Hz, 80.500 Hz, 97.530 Hz, 210.500 Hz, 533.210 Hz, 909.260 Hz
      • Anemija zaradi pomanjkanja železa ali bolezni srpastih celic: 20 Hz, 120 Hz, 5.160 Hz, 62.500 Hz, 110.250 Hz, 332.410 Hz, 517.500 Hz, 684.810 Hz, 712.230 Hz, 992.000 Hz
      • Talasemija (heterogena skupina dednih hemolitičnih anemij, ki nastanejo zaradi motene sinteze ene ali več globinovih verig): 80 Hz, 320 Hz, 650 Hz, 7.500 Hz, 37.500 Hz, 67.500 Hz, 96.500 Hz, 527.000 Hz, 663.710 Hz, 986.220 Hz

 

  • Policitemija vera je stanje, pri katerem vaš kostni mozeg tvori prekomerno število rdečih krvnih celic. To povečanje lahko poveča tveganje za nastanek strdkov.
    • Frekvence ETDFL: 50 Hz, 750 Hz, 900 Hz, 9.000 Hz, 11.090 Hz, 55.330 Hz, 326.550 Hz, 425.710 Hz, 642.910 Hz, 980.000 Hz

 

  • Imunska trombocitopenična purpura je stanje, pri katerem so vaši trombociti označeni kot “tuji” in so zato uničeni. To lahko privede do zelo nizkega števila trombocitov in krvavitev.
    • Frekvence ETDFL: 200 Hz, 7.500 Hz, 27.500 Hz, 95.330 Hz, 375.160 Hz, 419.340 Hz, 567.700 Hz, 642.060 Hz, 780.310 Hz, 980.000 Hz

 

  • Trombocitoza se nanaša na povečano število trombocitov. Na srečo je večino časa povišano število trombocitov posledica nečesa drugega (reaktivna trombocitoza) in se bo izboljšalo, ko se osnovno stanje izboljša. Bolj zaskrbljujoča pa so krvna stanja, kot je esencialna trombocitemija, kjer vaš kostni mozeg tvori izjemno veliko število trombocitov, kar povečuje tveganje za nastanek krvnega strdka in včasih krvavitev.
    • Frekvence ETDFL pri motnjah krvnih ploščic: 120 Hz, 230 Hz, 730 Hz, 830 Hz, 5.620 Hz, 7.250 Hz, 32.500 Hz, 42.500 Hz, 90.000 Hz, 175.110 Hz

 

  • Hemofilija je dedno stanje, ki ima za posledico zmanjšane količine prokoagulantnih faktorjev (natančneje 8, 9 in 11).
    • Frekvence ETDFL:
      • Hemofilija: 80 Hz, 410 Hz, 1.890 Hz, 145.560 Hz, 297.250 Hz, 315.290 Hz, 407.500 Hz, 562.530 Hz, 735.680 Hz, 854.380 Hz
      • Pomanjkanje faktorja VIII: 240 Hz, 730 Hz, 870 Hz, 7.700 Hz, 30.000 Hz, 67.500 Hz, 92.500 Hz, 95.500 Hz, 524.370 Hz, 650.000 Hz
      • Pomanjkanje faktorja IX: 80 Hz, 320 Hz, 610 Hz, 2.270 Hz, 44.250 Hz, 115.710 Hz, 245.480 Hz, 486.000 Hz, 697.500 Hz, 856.720 Hz
      • Pomanjkanje faktorja XI: 40 Hz, 320 Hz, 620 Hz, 940 Hz, 5.000 Hz, 22.500 Hz, 60.000 Hz, 90.000 Hz, 325.370 Hz, 863.650 Hz

 

  • Krvni strdki (tromboza) se lahko pojavijo kjerkoli v telesu. V možganih se imenuje možganska kap; v srcu se imenuje srčni infarkt (ali miokardni infarkt). Globoka venska tromboza se običajno nanaša na krvne strdke v rokah ali nogah.
    • Frekvence ETDFL:
      • Tromboza: 100 Hz, 580 Hz, 780 Hz, 5.250 Hz, 21.800 Hz, 49.530 Hz, 158.000 Hz, 342.060 Hz, 475.160 Hz, 533.000 Hz
      • Globoka venska tromboza: 160 Hz, 490 Hz, 620 Hz, 850 Hz, 13.350 Hz, 71.500 Hz, 142.210 Hz, 392.500 Hz, 677.910 Hz, 715.700 Hz

Dražen Draško Dimnik: Osebno mnenje za nastanek raka z obrazložitvijo pomembnosti eritrocitov

Veste, koliko časa živijo rdeče krvne celice? Veste, kako zelo so pomembni? Oglejte si video v katerem g.Draško Dimnik na zelo preprost in razumljiv način razloži, kako med drugim pride do bolezni, raka in nenazadanje: kaj se med kemoterapijo dogaja z eritrociti. Video je objavljen z dovoljenjem g.Draška Dimnika.

Facebook objave Notranji organi By marcus 1 Comment

Čiščenje jeter po metodi dr. Hulde R. Clark

Več o žolčnih kamnih, ki jih boste izločili z metodo opisano v nadaljevanju, preberite tukaj: Žolčni kamni

Za čiščenje jeter po metodi dr. Hulde R. Clark potrebujemo:

  • 50 g grenke soli (magnezijev sulfat ali Epsomova sol) – dobite v vsaki lekarni
  • 180 ml soka rdeče grenivke (za razliko od rumenih grenivk, ki na telo delujejo kislo, rdeče grenivke delujejo bazično)
  • 150 ml hladno stisnjenega oljčnega olja
  • 800 ml mlačne vode
  • steklen kozarec  ali steklenico s pokrovom, ki dobro tesni.

Čiščenje jeter – postopek

1.dan

Grenko sol raztopite v vodi in celotno količino razdelite na 4 enake dele in jih shranite v hladilniku. Ne uživajte nobenih zdravil ali vitaminov, ki niso nujno potrebni. Zajtrk in kosilo naj ne vsebujeta maščob, zato uživajte npr. žitarice s sadjem, sadni sok, kruh in marmelado ali med (brez masla), pečen krompir ali drugo zelenjavo začinjeno le s soljo. Žolč se bo tako lahko začel nabirati in pritiskati na jetra. Zaradi visokega pritiska se lahko izloči tudi več kamnov. Spijte tudi dovolj vode, saj po 14.uri ne smete več ne jesti ne piti.

Ob 18. uri popijte prvo četrtino raztopine (200 ml). Pripravek je zelo grenak, zato okus lahko popravite z dodatkom limone. Če bo pripravek ledeno mrzel iz hladilnika, ga bo lažje spiti.

Ob 20. uri spijte drugo četrtino raztopine grenke soli (200 ml). Lakote kljub temu, da že od 14.ure niste jedli, ne bi smeli občutiti. Pripravite se na spanje in se točno držite urnika.

Ob 21:45 150 ml oljčnega olja zlijte v steklenico in dodajte do 180 ml sveže stisnjenega soka iz rdečih grenivk. Zaprite steklenico in jo dobro pretresite.

Ob 22. uri spijte mešanico oljčnega olja in sveže stisnjenega soka. Mešanico v roku 5 minut (bolni in ostareli jo lahko popijejo v roku 15 minut) spijte stoje ob postelji, nato se uležite na hrbet in si z vzglavnikom podložite glavo. V tej legi ostanite najmanj 20 minut, da se bodo kamni in pesek lahko izločili. Zaradi grenke soli so takrat žolčevodi odprti in ne boste občutili nobene bolečine. Poskusite čimprej zaspati.

2.dan

Ob 6. uri spijte tretjo četrtino raztopine grenke soli (200 ml). Lahko greste nazaj v posteljo in počivate.

Ob 8. uri spijte zadnjo četrtino pripravka z grenko soljo. Lahko greste počivat.

Po 10. uri lahko kaj pojeste. Začnite s sadnim sokom, pol ure kasneje pa pojejte nekaj sadja. Še uro kasneje lahko jeste običajno hrano, vendar lahko in brez dodajanja maščobe. Do večera bi se morala naša prebava že povsem umiriti.

Zjutraj (lahko tudi kasneje ali prej) boste dobili drisko. Vsa popita tekočina se bo izločila skozi zadnjično odprtino. S svetilko posvetite v školjko in poiščite zelene kamne, ker je to dokaz, da so to resnično žolčni kamni in ne ostanki hrane. Samo žolc, ki prihaja iz jeter, ima kot grah zeleno barvo. Blato se potopi, kamni pa plavajo na površju, ker je v njih holesterol. Očiščevanje jeter lahko ponavljate vsaka dva tedna. Nikoli pa tega ne počnite, če ste bolni.

Včasih so žolčevodi polni kristalov holesterola, ki se niso oblikovali v okrogle kamne. Pojavijo se kot “plevel”, ki po opravljeni potrebi plava v školjki. Lahko so kremne barve in v sebi skrivajo na milijone majhnih kristalov. Očiščenje tega “plevela” je enako pomembno kot izločanje kamnov.

Metoda dr.Hulde R. Clark temelji na več kot 500 primerih, med katerimi je bilo mnogo sedemdesetletnikov in osemdesetletnikov. Dr.Clarkova pred čiščenjem jeter svetuje opravljen protiparazitni program in očiščenje ledvic.

Za svoja jetra moramo tudi po čiščenju skrbeti. Razstrupljanje lahko opravljamo tudi dnevno s frekvencami z Zapperjem-Pro. Seveda pa nam Zapper-Pro pomoč nudi tudi pri drugih jetrnih tegobah:

  • Pomoč pri žolčnih cistah: 40 Hz, 230 Hz, 850 Hz,  5750 Hz, 20000 Hz, 125190 Hz, 350000 hz, 450000 Hz, 775170 Hz, 927000 Hz
  • Ciroza in fibroza jeter: 110 Hz, 550 Hz, 950 Hz, 5500 Hz, 17500 Hz, 37500 Hz, 162500 Hz, 383500 Hz, 421000 Hz, 645250 Hz
  • Zamaščena jetra: 40 Hz, 490 Hz, 780 Hz, 7500 Hz, 8000 Hz, 15430 Hz, 62500 Hz, 325000 Hz, 515700 Hz, 655200 Hz
  • Povečana jetra: 20 Hz, 500 Hz, 970 Hz, 2250 Hz, 12850 Hz, 15220 Hz, 42500 Hz, 90000 Hz, 322060 Hz, 326160 Hz
  • Rak jeter: : 110 Hz, 520 Hz, 81300 Hz, 135710 Hz, 221500 Hz, 434500 Hz, 570510 Hz, 691510 Hz, 775480 Hz, 971550 Hz
  • Razstrupljanje jeter: 30 Hz, 540 Hz, 750 Hz, 20 Hz, 240 Hz, 150 Hz, 520 Hz, 440 Hz, 640 Hz, 180 Hz

Vir: Terapija za vse bolezni, dr.Hulda R. Clark

Zelo veliko ljudi ima žolčne kamne, a se tega ne zaveda. Večina ne čuti nobenih simptomov. Ko dovolj zrastejo pa ob…

Objavil/a Zapper-Pro dne Sobota, 02. maj 2020

Notranji organi By marcus 0 Comments

Žolčni kamni

Naloga jeter je proizvajanje žolča, in sicer liter do liter in pol na dan! Jetra so polna žolčnih kanalov, po katerih se žolč odvaja v en sam velik kanal – skupni žolčevod. Skupni žolčevod je povezan z žolčnikom, ki deluje kot zbiralnik za shranjevanje žolča. Uživanje maščob ali proteinov v približno 20 minutah sproži krčenje žolčnika, ki se izprazni in shranjen žolč svoje potovanje po skupnem žolčevodu zaključi v črevesju.

Holesterolni kamni v jetrih

Če iz jeter izločite kamne, se prebava izredno izboljša, to pa je osnova vašega zdravja. Pričakujete lahko, da bo z vsakim očiščenjem izginilo tudi več vaših alergij. Skoraj neverjetno pa je, da bo očiščenje odpravilo tudi bolečine v ramenih, zgornjem delu roke in zgornjem delu hrbta. Imeli boste več energije in splošno počutje bo veliko boljše.

Očiščenje žolčevodov je največ, kar lahko storite za izboljšanje zdravja. Priporočljivo je, da pred tem opravite tudi program proti parazitom, za še boljše rezultate pa si očistite tudi ledvice in uredite zobovje.

Mnogo ljudi, tudi otroci, imajo žolčne kanale zamašene z žolčnimi kamni, ki pa se pri skeniranju ali rentgenskem slikanju žolčnika ne vidijo. Tipično je, da niso v žolčniku. In ne le to. Večina jih je premajhnih in se še niso združili v kamne, to pa je predpogoj, da se jih pri rentgenskem slikanju vidi. Obstaja več kot pol ducata različnih vrst žolčnih kamnov in v večini od njih so kristali holesterola. Lahko so črni, rdeči, beli, zeleni ali krem barve. Zeleno so obarvani zato, ker so prekriti z žolčem. Na kamnih je videti nerazpoznavne stvari, ostanke patogenih organizmov, lahko metljajev. Kamni so oblikovani in po dolžini razbrazdani kot surova pluta. Ko take oblike vidimo, si zamašene žolčevode prav lahko predstavljamo. Drugi kamni so sestavljeni iz velikega števila majhnih kamnov, kar kaže na to, da so se v času po zadnjem očiščenju jeter v žolčevodih ponovno zaceli strnjevati v skupine.

V samem centru vsakega kamna je skupina bakterij, ki daje slutiti, da so odmrli paraziti tisti, ki so povzročili nastajanje kamnov.

Ko se kamni večajo in postajajo vse bolj številni, začnejo jetra zaradi pritiska na njihov zadnji predel proizvajati vedno manj žolča. Predstavljajte si vrtno cev, ki je polna peska. Čeznjo bo preteklo veliko manj vode, posledica pa bo, da cev ne bo več tako dobro izplakovala peska. Če imate žolčne kamne, bo veliko manj holesterola zapustilo vaše telo, zato se vam lahko poviša nivo holesterola.

Ker so žolčni kamni porozni, se lahko v njih naselijo vse bakterije, ciste, vsi virusi in paraziti, ki gredo skozi jetra. Tako se oblikujejo gnezda infekcij, ki telo neprenehoma oskrbujejo z bakterijami. Če žolčnih kamnov ne odstranite iz jeter, ne morete za vedno odpraviti nobene okužbe želodca kot sta npr. rana na želodcu ali tudi napenjanje črevesja.

Dr. Hulda R. Clark priporoča čiščenje jeter dvakrat letno.

Jetra so edini človeški organ, ki imajo izjemno lastnost samoregeneracije, kar pomeni, da se lahko sama obnovijo. Z vse večjo količino zaužitih škodljivih substanc pa pri povprečnemu človeku danes jetra delujejo samo še s polovično zmožnostjo. Žolčni pesek ali kamni, povišane vrednosti holesterola, slaba presnova maščob, vetrovi, rumena barva kože ali beločnice, kronična utrujenost in nespečnost so samo del tegob današnjega človeka povezana s slabšim delovanjem jeter.

Zapper -Pro nam s frekvencami lahko kot podpora pomaga pri mnogih stanjih jeter:

  • Pomoč pri žolčnih cistah: 40 Hz, 230 Hz, 850 Hz,  5750 Hz, 20000 Hz, 125190 Hz, 350000 hz, 450000 Hz, 775170 Hz, 927000 Hz
  • Ciroza in fibroza jeter: 110 Hz, 550 Hz, 950 Hz, 5500 Hz, 17500 Hz, 37500 Hz, 162500 Hz, 383500 Hz, 421000 Hz, 645250 Hz
  • Zamaščena jetra: 40 Hz, 490 Hz, 780 Hz, 7500 Hz, 8000 Hz, 15430 Hz, 62500 Hz, 325000 Hz, 515700 Hz, 655200 Hz
  • Povečana jetra: 20 Hz, 500 Hz, 970 Hz, 2250 Hz, 12850 Hz, 15220 Hz, 42500 Hz, 90000 Hz, 322060 Hz, 326160 Hz
  • Rak jeter: : 110 Hz, 520 Hz, 81300 Hz, 135710 Hz, 221500 Hz, 434500 Hz, 570510 Hz, 691510 Hz, 775480 Hz, 971550 Hz
  • Razstrupljanje jeter: 30 Hz, 540 Hz, 750 Hz, 20 Hz, 240 Hz, 150 Hz, 520 Hz, 440 Hz, 640 Hz, 180 Hz

Vir informacij: Terapija za vse bolezni, dr. Hulda R. Clark
Vir frekvenc: etdfl.com

Notranji organi By marcus 0 Comments

Jetra

Žolčni kamni:

Čiščenje jeter:

Frekvence za pomoč pri uporabi Zapperja-Pro:

  • Pomoč pri žolčnih cistah: 40 Hz, 230 Hz, 850 Hz,  5750 Hz, 20000 Hz, 125190 Hz, 350000 hz, 450000 Hz, 775170 Hz, 927000 Hz
  • Ciroza in fibroza jeter: 110 Hz, 550 Hz, 950 Hz, 5500 Hz, 17500 Hz, 37500 Hz, 162500 Hz, 383500 Hz, 421000 Hz, 645250 Hz
  • Zamaščena jetra: 40 Hz, 490 Hz, 780 Hz, 7500 Hz, 8000 Hz, 15430 Hz, 62500 Hz, 325000 Hz, 515700 Hz, 655200 Hz
  • Povečana jetra: 20 Hz, 500 Hz, 970 Hz, 2250 Hz, 12850 Hz, 15220 Hz, 42500 Hz, 90000 Hz, 322060 Hz, 326160 Hz
  • Rak jeter: : 110 Hz, 520 Hz, 81300 Hz, 135710 Hz, 221500 Hz, 434500 Hz, 570510 Hz, 691510 Hz, 775480 Hz, 971550 Hz
  • Razstrupljanje jeter: 30 Hz, 540 Hz, 750 Hz, 20 Hz, 240 Hz, 150 Hz, 520 Hz, 440 Hz, 640 Hz, 180 Hz

JETRA

Jetra predstavljajo našo največjo in najbolj pomembno žlezo. V jetrih se odvija dobršen del prebave, saj se s pomočjo jetrnih encimov sintetizirajo aminokisline, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Jetra ne bolijo zato je okvaro ali bolezen jeter težje odkriti. Pri tem nam pomagajo jetrni testi, ki obsegajo nabor jetrnih encimov in ostale biokemičnih označevalcev, ki vplivajo na normalno delovanje.

Jetra so torej največji notranji organ in hkrati tudi največja žleza v človeškem telesu ter tehtajo 1200 – 1800 gramov, kar predstavlja od 1,8 – 3,1 % celotne mase odraslega človeka. Ležijo v desnem zgornjem kotu trebušne votline, tik pod trebušno prepono. Jetra so edini človeški organ, ki imajo izjemno lastnost, tako imenovano samoregeneracijo, kar pomeni, da se lahko sama obnovijo. Jetra oskrbujeta dve glavni krvni žili:

  • Portalna vena, ki dovaja v jetra vensko kri iz želodca, črevesa in vranice. S portalno vensko krvjo prihajajo iz črevesa v jetra ogljikovi hidrati, aminokisline in peptidi, maščobe, hormoni in druge snovi.
  • Hepatična arterija dovaja v jetra arterijsko kri.

Kot življenjsko pomemben organ imajo jetra številne funkcije:

  • S pomočjo jeter poteka vsrkavanje hranilnih snovi.
  • Sodelujejo pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
  • Sintetizirajo in izločajo sestavine žolča.
  • Udeležena so pri sintezi plazemskih beljakovin in aktivaciji vitamina D.
  • Jetrne kupfferjeve celice sodelujejo pri nespecifični obrambi organizma.
  • V jetrih se skladiščijo vitamini in minerali.
  • Jetra s svojim močnim sistemom razstrupljanja pretvarjajo zdravila in strupe v molekule, ki jih nato izločimo iz telesa skozi ledvica (z urinom) ali skozi črevesje (z blatom).

Simptomi poškodbe jeter:

Obolenj in poškodbe jeter se ob pričetku težav običajno sploh ne zavedamo, saj jetra ne bolijo. Jetra so namreč organ brez živcev, ki bi prevajali bolečino. Zato moramo biti še posebej pozorni na sledeče znake, ki nas opozarjajo na preobremenjenost jeter:

  • Slaba in počasna prebava, ki jo spremljajo napihovanje in občasne slabosti.
  • V zdravih jetrih nastajajo imunski faktorji, ki so pomembni za naravno odpornost telesa. Ljudje z dobro delujočim imunskim sistemom veliko manj zbolevajo za nalezljivimi bolezni, ki jih povzročajo virusi in bakterije. Poleg tega pa jetra delujejo kot filter in iz telesa odstranjujejo vse škodljive snovi, med njimi tudi bakterije in viruse.
  • Težave s kožo: srbež kože, izguba sijaja in zdrave barve kože.
  • Občutek neprestane utrujenosti.
  • Opozorilni znak, ki ga nikakor ne smete spregledati je tiščanje pod desnim rebrnim lokom, kar kaže na to, da so jetra povečana.
  • Povišane vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi.
  • Debelost z osrednjo porazdelitvijo maščobe okrog pasu.

Najpogostejše bolezni jeter:

Jetrna ciroza

Ciroza je kronična, brazgotinska faza jetrne bolezni. Zanjo je značilno fibrozno preoblikovanje zgradbe organa. Vzroki za nastanek so številni. Pri nas je nastanek jetrne ciroze največkrat povezan s prekomernim uživanjem alkohola – alkoholna jetrna ciroza. Nastanek jetrne ciroze pa je lahko povezan še s številnimi drugimi boleznimi (hepatitis, zamaščenost jeter).

Ciroza jeter se razvija precej dolgo. Pokaže se z znaki, ki so značilni tudi za mnogo drugih bolezni: oslabelost, stalna utrujenost, pomanjkanje apetita, slabost, bruhanje, izguba telesne teže, bolečine v trebuhu, napihovanje, srbenje in pajčevinaste žilice v podkožju. Vsi ti znaki kažejo, da jetra ne zmorejo več opravljati svojega dela.

Rak jeter

Rak jeter je peti najpogostejši rak pri moških in osmi pri ženskah. Najpogostejši jetrni tumor je hepatocelularni rak (HCC). Mnogo pogostejši je pri moških, najpogosteje nastane v šestem desetletju življenja. Najpogostejši nevarnostni dejavniki za razvoj ciroze so virusne okužbe, alkohol, izpostavljenost rakotvornim snovem iz okolja ter presnovne bolezni, kot so hemokromatoza, Wilsonova bolezen in druge.

Najpogostejši klinični znaki hepatocelularnega raka so slabost, utrujenost, slab apetit, hujšanje, zlatenica in bolečine v zgornjem delu trebuha.

Hepatitis

Hepatitis pomeni vnetje jeter, povzročajo ga virusi hepatitisa in spada med najbolj nevarne nalezljive bolezni. Virusni hepatitis pogosto povzroči hudo in včasih tudi življenjsko nevarno akutno ali kronično bolezen. Virusno okužbo jeter klasificiramo kot: hepatitis A, B, C, D, E, F in G.

Hepatitis A:

Povzroča ga virus hepatitisa A in se začne z nekarakterističnimi motnjami v počutju, kot sta slabost in bruhanje, lahko se pojavita tudi vročina in utrujenost. Razvije se zlatenica (rumeno obarvanje kože in oči) s svetlim blatom in temnim urinom.  Pri starejših lahko hepatitis A povzroči akutno odpoved jeter in smrt. Hepatitis A se prenaša po fekalno-oralni poti, kar pomeni z okuženo pitno vodo, zelenjavo, sadjem in morskimi živalmi, torej je ena izmed najpogostejših s hrano posredovanih okužb.

Hepatitis B:

Hepatitis B povzroča virus hepatitisa B in se prenaša s stikom s telesnimi tekočinami (krvjo, slino, solzno tekočino ipd.). Virus napade jetra in lahko povzroči rumeno obarvanje kože. Hepatitis B se začne s slabostjo, včasih bruhanjem, vročino in neješčnostjo. Sledi zlatenica (včasih je tudi ni). Virus hepatitisa B je stokrat bolj nalezljiv od virusa HIV in je med vzroki za nastanek raka v svetovnem merilu na drugem mestu.

Hepatitis C:

Prenaša se preko stika krvi z okuženo krvjo pri intravenskem jemanju mamil, pri slabo sterilizirani zdravstveni opremi ter neustrezni sterilizirani opremi za tetoviranje. Pogosto je okužba asimptomatska (ne povzroča težav ali krvavitev), če pa se bolezen razvije, lahko povzroči kronični hepatitis, zabrazgotinjenje jeter, cirozo in raka jeter.

Kaj škodi jetrom?

Jetra so del prebavil, zato nanje vpliva vse, kar pojemo ali popijemo. Medtem ko nepravilno jemanje zdravil ali zastrupitev prej kot do kronične bolezni jeter privedeta do akutne jetrne odpovedi, so posledice dolgotrajnega zastrupljanja z alkoholom, kronične okužbe z virusi hepatitisa B in C ter slabe prehrane lahko dolgo skrite in se pokažejo šele – ko nastopi jetrna ciroza.

Nepravilna prehrana (premastna hrana, hitra in industrijsko predelana hrana, pogreta hrana), ter uživanje alkohola, še posebno v kombinaciji s stresnim načinom življenja, zelo bremeni jetra.

Jetrni testi – diagnostika

Diagnoza jetrnih bolezni je zapleten proces. Za posamezne oblike bolezni obstaja malo kliničnih znakov v začetni fazi bolezni, njihovo zgodnje odkrivanje pa je odločilnega pomena. Med klinično pomembne metode za ugotavljanje bolezenskih sprememb na jetrih spadajo neagresivne preiskave, kot so ultrazvok, računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MR) in PCR.

Biokemični testi – laboratorijska diagnostika predstavlja pomembno dopolnilo tem metodam, saj služi za odkrivanje, ocenjevanje in spremljanje nepravilnosti v delovanju jeter. Noben jetrni test ni specifičen le za eno jetrno bolezen – vrednost enega jetrnega encima nam namreč še ne določa diagnoze bolezni. Količine nekaterih snovi, ki jih merimo, so lahko spremenjene tudi zaradi patoloških dogajanj izven jeter, torej testi niso specifični samo za jetrne bolezni. Pomembno je torej, da jetrne teste uporabljamo v kombinacijah, saj tako povečamo njihovo specifičnost in občutljivost.

Ločimo jetrne teste, ki ocenjujejo izločevalno in funkcijsko sposobnost:

Koncentracija faktorjev strjevanja krvi, koncentracija albuminov in globulinov in koncentracija bilirubina v serumu.

Jetrni testi, ki nakazujejo na holestazo (zastoj žolča) ali okvaro jetrnih celic, pa so t.i. jetrni encimi:

Aktivnost aminotransferaz (ALT in AST), g-glutamil transpeptidaze (gama GT) in alkalne fosfataze (AF) v serumu.

Kaj lahko za jetra storim sam?

Vsekakor se izogibajmo škodljivim vplivom, kot so alkohol, nezdrava prehrana in kajenje. Uživati je potrebno veliko sadja in zelenjave, ki so pomembni za razstrupljanje jeter: limona, jabolko (odvaja strupe in odvečno vodo iz ledvic, krepi oslabljena jetra). Jetra bomo pri razgradnji odvečnih estrogenov razbremenili tako, da bomo v prehrano vključili veliko vitaminov iz skupine B in še posebno vitamin B2 (mandlji).

Viri:

  • https://diagnosticni-laboratorij.si/
  • http://www.zdravstvena.info/vsznj/bolezni-jeter/
  • http://www.viva.si/Bolezni-prebavil-Gastroenterolo%C5%A1ke-bolezni/2519/Jetra-glavni-laboratorij-telesa
  • Revija za aktualna zdravstvena vprašanja. Jetrne bolezni. Jetrna ciroza. Ljubljana, 2011.
  • http://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/tumorji_jeter_in_zolcnega_sistema/
  • http://www.gsk.si/sl/Va%C5%A1e+zdravje/Infekcijske+bolezni/Hepatitis+A+in+B
  • http://www.zdravje.si/ciroza-jeter
  • http://www.bodieko.si/zdrava-jetra
  • https://www.lekarna24ur.com/public/datoteke/web_clanek_jetra.pdf