Poznamo dve vrsti stresa:

• akutni
• kronični stres

Poznamo tudi različne vrste stresorjev:

• rutinski stres, kot so varstvo otrok, domače naloge ali finančne odgovornosti
• nenadne, moteče spremembe, na primer družinsko težave ali obvestilo o izgubi službe
• travmatični stres, do katerega lahko pride zaradi ekstremne travme, ki je posledica hude nesreče, napada, okoljske katastrofe ali vojne

Akutni stres

Ta vrsta stresa je kratkotrajna in običajno pogostejša oblika stresa. Akutni stres se pogosto razvije pod vplivom dogodkov, ki so se zgodili nedavno ali pod vplivom izzivov, pričakovanih v bližnji prihodnosti.

Akutni stres ne povzroči enake škode kot dolgotrajni, kronični stres. Kratkoročni učinki lahko vključujejo glavobole in prebavne motnje.

Ponavljajoči se primeri akutnega stresa v daljšem obdobju pa seveda lahko postanejo kronični in škodljivi.

Kronični stres

Ta vrsta stresa se razvije v daljšem obdobju in je bolj škodljiva.

Trajna revščina, nefunkcionalna družina ali nesrečna poroka so primeri situacij, ki lahko povzročijo kronični stres. Pojavi se, ko človek ne vidi nobenega načina, da bi se izognil svojim stresorjem in preneha iskati rešitve. H kroničnemu stresu lahko prispeva tudi travmatična izkušnja iz otroštva.

Kronični stres telesu oteži vrnitev na normalno raven stresnih hormonskih aktivnosti, kar lahko prispeva k težavam v naslednjih sistemih:

• srčno-žilni
• dihalni
• spalni
• imunski
• reproduktivni

Stalno stresno stanje lahko tudi poveča tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, visok krvni tlak in bolezni srca. Depresija, tesnoba in druge motnje duševnega zdravja, na primer posttravmatska stresna motnja, se lahko razvijejo, ko stres postane kroničen.

Težava je v tem, da se na kronični stres ljudje lahko navadijo. Vznemirjenost in brezup lahko postane del posameznikove osebnosti, zaradi česar je nenehno nagnjen k učinkom stresa, ne glede na scenarije, s katerimi se srečuje.

Ljudje s kroničnim stresom tvegajo dokončni zlom, ki lahko privede do samomora, nasilnih dejanj, srčnega napada in kapi.

Ljudje različno reagirajo na stresne situacije. Kar je za eno osebo stresno, za drugo morda ni. Skoraj vsak dogodek lahko povzroči stres. Za nekatere ljudi samo razmišljanje o sprožilcu ali več manjših sprožilcih lahko povzroči stres.

Življenjske izkušnje lahko vplivajo na to, kako se človek odziva na stresorje.

Med glavne življenjske dogodke, ki lahko sprožijo stres, so:

• delovna vprašanja ali upokojitev
• pomanjkanje časa ali denarja
• žalost
• družinske težave
• bolezen
• selitev domov
• razmerja, poroka in ločitev

Drugi najpogostejši vzroki stresa so:

• splav ali izguba nosečnosti
• vožnja v močnem prometu ali strah pred nesrečo
• strah pred kriminalom ali težave s sosedi
• nosečnost in starševstvo
• prekomerni hrup, prenatrpanost in onesnaženje
• negotovost ali čakanje na pomemben izid

Nekateri ljudje doživljajo trajni stres po travmatičnem dogodku, kot je nesreča ali zloraba. Zdravniki bodo to diagnosticirali kot posttravmatsko stresno motnjo.

Fizični učinki stresa lahko vključujejo:

• potenje
• bolečine v hrbtu ali prsnem košu
• krči ali mišični krči
• omedlevica
• glavoboli
• živčni trzljaji
• občutki zbadanja

Čustvene reakcije lahko vključujejo:

• jezo
• izgorelost
• pomanjkanje koncentracije
• utrujenost
• občutek negotovosti
• pozabljivost
• razdražljivost
• grizenje nohtov
• nemir
• žalost

Obnašanja, povezana s stresom, vključujejo:

• hrepenenje po hrani (preveč ali premalo)
• nenadni jezni izbruhi
• zloraba drog in alkohola
• večja poraba tobaka
• socialni umik
• pogost jok
• težave v odnosih

Če stres postane kroničen, lahko privede do več zapletov, vključno do:

• anksioznosti
• depresije
• srčne bolezni
• visokega krvnega pritiska
• nižje imunosti proti boleznim
• mišičnih bolečin
• posttravmatske stresne motnje
• težav s spanjem
• želodčnih motenj
• erektilne disfunkcije (impotence) in izgube libida

Zdravnik običajno diagnosticira stres tako, da posameznika povpraša o njegovih simptomih in življenjskih dogodkih.

Diagnosticiranje stresa je lahko zahtevno, saj je odvisno od številnih dejavnikov. Zdravniki za ugotavljanje stresa uporabljajo vprašalnike, biokemijske ukrepe in fiziološke tehnike. Vendar pa vse to morda ni objektivno ali učinkovito.

Najbolj neposreden način diagnosticiranja stresa in njegovih učinkov na človeka je s celovit, na stres usmerjen intervju iz oči v oči.

Zdravljenje vključuje samopomoč in nekatera zdravila. Terapije, ki se človeku pomagajo sprostiti, vključujejo aromaterapijo in refleksologijo. Pomagamo si lahko tudi z Zapperjem-Pro z naslednjimi frekvencami:

Stres (splošno): 140 Hz, 680 Hz, 2.500 Hz, 60.000 Hz, 122.530 Hz, 300.000 Hz, 496.010 Hz, 655.200 Hz, 750.000 Hz, 912.330 Hz.

Posttravmatska stresna motnja: 160 Hz, 350 hz, 950 Hz, 5.500 Hz, 27.800 Hz, 47.500 Hz, 496.010 Hz, 655.200 Hz, 750.000 Hz,
912.330 Hz.

Zdravila

Zdravniki običajno ne bodo predpisali zdravil za obvladovanje stresa, razen če zdravijo osnovno bolezen, na primer depresijo ali anksiozno motnjo.

V takih primerih lahko predpišejo antidepresive. Vendar obstaja tveganje, da bo zdravilo samo prikrilo stres, namesto da bi pomagalo osebi, da se z njim  spopade. Antidepresivi imajo lahko tudi škodljive učinke in lahko poslabšajo nekatere zaplete stresa, na primer nizek libido.

Ljudje, ki že doživljajo premočan stres, morajo poiskati zdravniško pomoč.

Upravljanje

Naslednji ukrepi življenjskega sloga lahko pomagajo obvladovati ali preprečiti stres:

• Zmanjšanje vnosa alkohola, drog in kofeina: Te snovi ne pomagajo preprečevati stresa in stanje lahko še poslabšajo.
• Prehrana: Zdrava, uravnotežena prehrana, ki vsebuje veliko sadja in zelenjave, lahko pomaga pri vzdrževanju imunskega sistema v času stresa. Slaba prehrana lahko privede do slabega zdravja in dodatnega stresa.
• Upravljanje prednostnih nalog: pomembna je organizacija dnevnega seznama opravil in osredotočanje na nujne ali časovno občutljive naloge. Sledi osredotočanje na to, kar je končano ali opravljeno v tem dnevu, namesto na naloge, ki jih je potrebno še opraviti.
• Čas: potrebno si je vzeti čas za organizacijo urnikov, sprostitev in zasledovanje lastnih interesov.
• Dihanje in sprostitev: Meditacija, masaža in joga lahko pomagajo. Tehnike dihanja in sprostitve lahko upočasnijo srčni utrip in spodbujajo sprostitev. Globoko dihanje je tudi osrednji del premišljene meditacije.
• Pogovor: deljenje občutkov in skrbi z družino, prijatelji in sodelavci lahko pomaga.
• Prepoznavanje znakov: nekateri so zaradi določenih težav, ki povzročajo stres tako zaskrbljeni, da ne opazijo učinkov na svoje telo. Zato je pomembno biti pozoren na kakršne koli spremembe.

Zaznavanje znakov in simptomov je prvi korak k ukrepanju. Ljudje, ki doživljajo delovni stres, bodo morda morali storiti korak nazaj. Morda je čas, da pregledajo svoje delovne prakse ali se z nadzornikom pogovorijo o iskanju načinov za zmanjšanje obremenitve.

Večina ljudi ima dejavnost, ki jim pomaga, da se sprostijo, na primer branje knjig, sprehodi, poslušanje glasbe ali preživljanje časa s prijatelji, ljubljeno osebo ali hišnim ljubljenčkom. Pridružitev kakšnemu zboru ali jogi prav tako lahko pomaga pri sprostitvi.

Tisti, ki ugotovijo, da stres vpliva na njihovo vsakdanje življenje, morajo poiskati strokovno pomoč. Zdravnik ali psihiatrični specialist lahko pomaga, na primer s treningom za obvladovanje stresa.